Nagrade in priznanja Slovenskega arheološkega društva 2021
V skladu s Pravilnikom o nagradah SAD je Komisija za nagrade in priznanja v sestavi dr. Janka Istenič, mag. Uroš Bavec in dr. Borut Križ na podlagi pisnih predlogov za leto 2021 podelila nagrado za življenjsko delo in eno priznanje za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije. Svečana razglasitev nagrajencev je bila 14. 6. 2022 na letnem srečanju Slovenskega arheološkega društva.
Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen dosežek – za uvajanje novih metod v konservatorske, restavratorske, prezentacijske in razstavne projekte, vključevanje arheoloških spomenikov v turistično ponudbo, razvijanje čezmejnega sodelovanja ter povečevanje ugleda arheološke stroke – prejmeta dr. Matija Črešnar in dr. Marko Mele.
Matija Črešnar z Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani in Marko Mele iz Deželnega muzeja Joanneum iz Gradca sta v različnih vlogah vodila izjemno odmevne mednarodne projekte: InterArch-Steiermark (Interaktivna arheološka dediščina avstrijske in slovenske Štajerske; 2010–2013), BorderArch-Steiermark (Register arheoloških najdišč ob avstrijsko-slovenski mejni črti; 2014–2015), PalaeoDiversiStyria (Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega sveta; 2016–2019), Iron-Age-Danube (Monumentalizirane krajine starejše železne dobe v porečju Donave; 2017–2019), Iron Age Danube Route, Cultural route of the Council of Europe (certifikacija poti kot ene od kulturnih poti Sveta Evrope; 2020–2021), Danube‘s Archaeological eLandscapes (Arheološke e-Krajine Podonavja) Interreg Danube; 2014–2020; Virtualne arheološke krajine Podonavja (2020–2022). Omenjeni projekti so združevali različne partnerje iz vzhodnih Alp in srednjega Podonavja. Posamezni projekti so združevali tudi do dvajset partnerjev, kar jasno kaže na njihov pomen in kompleksnost. Skupno jim je predvsem uvajanje novih digitalnih tehnologij za promocijo skupne in regionalno specifične arheološke dediščine (digitalna večjezična orodja, virtualne prezentacije, digitalne baze podatkov, digitalizacija različnega gradiva ipd.) ter uvajanje naprednih raziskovalnih tehnik (LIDAR, geofizikalne raziskave, druge raziskave s tehnikami daljinskega zaznavanja). Omenjeni projekti so zaposlovali številne domače strokovnjake iz muzejev, ZVKDS in Univerze v Ljubljani ter tudi z drugih znanstvenih področij, s čimer se je jasno pokazal njihov integriran pristop v preučevanju in prezentaciji arheološke dediščine. Rezultati projektov so bili predstavljeni v različnih domačih in tujih medijih, muzejskih razstavah, publikacijah in spletnih platformah, nekateri projekti pa so vključevali še arheološke tabore, rekonstrukcije in eksperimentalne izvedbe arheoloških objektov. Bistvena zasluga omenjenih projektov je odlična promocija arheologije in arheološke dediščine v širšem regionalnem kontekstu, zaradi česar so vzoren primer regionalnega sodelovanja.
Nagrado SAD za življenjsko delo za vrhunske stvaritve s področja arheologije, ki so prispevale k razvoju slovenske arheologije ter njenemu ugledu doma in v tujini, je prejel dddr. Andrej Pleterski.
Andrej Pleterski se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1978 diplomiral iz zgodovine in arheologije, znanstveni magisterij je pridobil leta 1980, doktorat iz zgodovine pa leta 1985. Kasneje, v letih 2003 in 2014, je na Univerzi v Ljubljani doktoriral še iz arheologije in etnologije. Vso svojo profesionalno kariero je bil zaposlen na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, kjer se je leta 2022 upokojil z nazivom znanstvenega svetnika. Andrej Pleterski je bil zelo angažiran tudi kot univerzitetni učitelj. Leta 1995 je pridobil habilitacijo iz srednjeveške zgodovine na Univerzi v Mariboru, leta 2007 pa habilitacijo iz arheologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je kot zunanji sodelavec predaval več kot deset let. Leta 1991 je bil Humboldtov štipendist na Univerzi v Münchnu, leta 2002 pa gostujoči profesor na Univerzi na Dunaju. Andrej Pleterski je avtor 11 monografij in 93 znanstvenih člankov, v katerih raziskuje predvsem zgodnjesrednjeveško obdobje na širšem prostoru vzhodnih Alp, zahodnega Balkana in Caput Adriae. Njegovo delo je še posebej usmerjeno v preučevanje naseljevanja Slovanov, njihovih stikov in sobivanja s staroselci ter poselitvene dinamike. Njegov bistven prispevek so študije materialne kulture zgodnjega srednjega veka, ki so morda ostale nekoliko spregledane oziroma njihov domet še ni dokončno razumljen. Njegovi študiji o zgodnjesrednjeveški naselbini na Pristavi na Bledu iz let 2008 in 2010 sta med prvimi, ki dajeta z naravoslovnimi datacijami utemeljeno tipologijo in kronologijo zgodnjesrednjeveške lončenine ter predstavljata temeljno datacijsko orodje za zgodnji srednji vek na širšem območju jugovzhodnih Alp. V monografiji Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku (2008) je avtor posegel tudi na področje eksperimentalne arheologije, s čimer je bistveno spremenil oziroma dopolnil vedenje o kuhinjski, s tem pa tudi naselbinski, materialni in bivanjski kulturi zgodnjega srednjega veka. Njegova monografija Nevidna srednjeveška Evropa je ločeno izšla v slovenskem in angleškem jeziku, v letih 2011 in 2013. Gre za bistveno dopolnjeno monografijo Župa Bled (1986), v kateri je avtor naredil pomemben razvojni korak naprej v naši zgodnjesrednjeveški arheologiji, ko je prostor obravnaval kot svojevrsten artefakt. Razlog za objavo dopolnjene monografije je bil predvsem v tehnološkem in konceptnem razvoju arheologije, ko je bilo mogoče na nov način aktualizirati metode, ki jih je avtor prvič predstavil že dve desetletji poprej. V opusu analiz materialne kulture pa kot največji dosežek Andreja Pleterskega ocenjujemo tridelno monografijo Grobišče Župna cerkev v Kranju (2016, 2017, 2019), ki jo je uredil in prispeval najpomembnejša besedila. Grobišče Župna cerkev v Kranju sodi med največja srednjeveška grobišča dolgega trajanja v Evropi z 2934 grobovi iz časa med 8. in koncem 18. stoletja; vsebuje več kot 2000 predmetov in 700 antropološko analiziranih okostij ter ponuja izjemno možnost za poglobljeno arheološko razumevanje srednjeevropskega zgodnjega srednjega veka in kasnejših stoletij. S pomočjo naravoslovnih metod je bilo mogoče postaviti reprezentativno absolutno kronologijo različnih vrst materialne kulture, ki bo uporabna tudi za sosednje dežele, kjer obstaja sorodno arheološko gradivo. Tridelna študija, ki jo je Andrej Pleterski s sodelavci pričel že leta 2011, je danes referenčno delo, iz katerega bodo raziskovalci zgodnjega srednjega veka informacije in navdih črpali še mnoga leta. Andrej Pleterski je pomembno prispeval tudi k šolanju mlajših generacij strokovnjakov za zgodnji srednji vek. Bil je mentor petih doktorskih disertacij, enega znanstvenega magisterija in petindvajsetih diplomskih nalog. Svojim študentom, pa tudi drugim raziskovalcem je omogočal uporabo velikih podatkovnih baz, ki jih je več let ustvarjal. Njegove raziskave materialne kulture so temeljile na dolgoletnem sistematičnem urejanju in izpopolnjevanju digitalnih podatkovnih zbirk ZBIVA in LIBERA, ki sta pionirsko delo v slovenski in srednjeevropski zgodnjesrednjeveški arheologiji. S strastnim zavzemanjem za prosto dostopne objave in podatkovne zbirke je vsem ponujal možnost, da so svoje raziskave pripeljali do odmevnih zaključkov. Andrej Pleterski je uspešno vodil tudi številne arheološke raziskovalne projekte. Kot najpomembnejše velja omeniti Kulturna dediščina Krvavca (2007–2009), Mitska krajina kot vir znanj o urejanju prostora (2009–2010), Grobišče Župna cerkev v Kranju (2011–2015) in Svetišča (2014–2018). V svoji dolgi karieri se je izkazal še kot dolgoletni urednik znanstvene revije Studia mythologica Slavica, serije Opera Instituti Archaeologici Sloveniae in številnih monografskih zbornikov. Omeniti velja tudi dolgoletna prizadevanja Andreja Pleterskega za promocijo arheologije, zgodnjega srednjega veka in raziskovanja preteklosti na splošno. Poleg številnih javnih nastopov je pred kratkim objavil še poljudno strokovno monografijo oziroma »striporoman« Kdo smo. Ilustrirana zgodovina slovenstva (2020), ki je namenjena predvsem širši javnosti in je bila izjemno dobro sprejeta. Andrej Pleterski je močno poglobil vedenje o preteklosti slovenskega prostora z novimi in inovativnimi pristopi na podlagi minucioznega zbiranja podatkov v digitalnih podatkovnih zbirkah. Njegove raziskave temeljijo na arheološkem gradivu posameznih najdišč predvsem iz Blejskega kota, Kranja in v zadnjem času Ptuja ter odpirajo pogled na nadregionalne povezave, predvsem pa je bil prvi, ki je vzpostavil orodje za nadregionalno tipokronološko primerjavo materialne kulture. S tem je na svojem raziskovalnem področju postavil temelje za vrsto novih raziskovalnih tem, s katerimi se bodo ukvarjale mlajše generacije doma in v tujini.
© Komisija za nagrado in priznanja SAD (po predlogih predlagateljev je besedilo priredil Predrag Novaković), Arheo 39, 2022, 219–220.
Iskrene čestitke nagrajencem!
